Dvoliki
Dvoliki so zataknjeni v okoliscine, ki jih dojemajo, kot da se dogajajo samo njim. Pogostokrat gre za ljudi v zivljenjskem obdobju, ko resno razmisljajo, da je nastopil pravi cas, da si uredijo eksistenco. To jim povzroca se dodatno in nezavedno stisko, ki se kaze v razlicnih oblikah, kot je otrocja zagledanost v morebitno partnerko, nevroticno vzgajanje mlajsih ljubimcev, iskanje svojega mesta v hierarhiji pivskih prijateljev, razpetost med ugajanjem tako druzini kot oblastnemu sefu, in podobno. Na neki nacin si izmisljujejo strategije nacinov prezivetja, bodisi s samoprepricevanjem, potapljanjem v preganjavico, ponovnem obisku prostora nekdanje travme, predvsem pa z nezavednim prelaganjem odgovornosti za lastna dejanja in obcutke na druge. Dvoliki se ne zavedajo, da se je treba za dosego odraslosti in notranje pomirjenosti vcasih cemu tudi odreci, sprejeti napake in nepopolnosti drugega, predvsem pa priznati lastne. Zgodbe na strukturno spreten in slogovno iskriv nacin podajajo zapletena psiholoska stanja, umescena v zgolj en trenutek iz vsakdana, iz katerega pa lahko vseeno, predvsem zaradi pomenljivih detajlov, dobimo celostno sliko o zivljenjih protagonistk in protagonistov vse do njihovih otroskih let. Jedrt Malezic je do svojih literarnih junakov nepopustljiva. Ne odpusca jim, ne boza jih v smeri dlake, ne socustvuje. Znajti se morajo sami, kajti le tako bodo enkrat tudi dozoreli. Brez bergel, brez pocukranega pomilovanja.
Read more
Read less
How to read this smartbook?
On the MySmartBook apps
(with discussion)
(with discussion)
On my computer
(without discussion)
(without discussion)
Readers Reviews
Login
No reviews found. Share your insights with others.
